- 5. 2024 in 21. 5. 2024 smo tretješolci preživeli dvodnevni tabor na Pernicah.
V ponedeljek zjutraj smo se polni pričakovanj podali na pot in ob prihodu bili navdušeni nad kočo obdano s čudovito naravo, ki je dva dni bila naš dom. Najprej smo radovedno raziskali okolico koče in hitro raztovorili vso našo prtljago. Nato smo se odpravili na pohod po poti proti Ojstrici. Spremljalo nas je lepo sončno vreme in bilo ja prav prijetno toplo. Po poti se nam je odprl krasen pogled na koroško pokrajino. S pomočjo daljnogleda smo poiskali smučišče Bukovnik, smučišče Poseka in tudi nekatere kmetije na vrhu Selovca in tako približno določili, kje leži Šentjanž. Pot nas je pošteno utrudila in do koče smo se vrnili z lačnimi trebuščki. Komaj smo čakali, da nam je naš Grega pripeljal kosilo iz šole. Vsi smo se razveselili okusnih špagetov, kateri so nam dali novih moči in energije za popoldanski čas. Čas po kosilu je hitro tekel ob raznih športnih igrah in igrah na igralih. Čakal pa nas je še popoldanski pohod v drugo smer, kjer smo videli zelo star in zanimivo vodoravno raščen bor, katerega so poimenovali Arlov bor. Od tukaj smo zopet imeli zelo lep razgled v dolino in na reko Dravo. Seveda smo raziskovali tudi cvetlice in živalice na travniku. Predvsem zanimivi so nam bili murenčki, katere smo si nekateri tudi upali prijeti v roko. Poskusili smo tudi smrekove vršičke, ki so zelo zdravilni. Pot nas je vodila malo po gozdu, malo po travniku in malo po cesti. Preostanek popoldneva smo zapolnili z odbojko, nogometom, košarko, frizbiji, gugalnicami in toboganom. Najboljši del dneva je sledil zvečer. Najprej smo si lahko sami spekli palačinko, nato pa smo razmišljali o preživetju v naravi in tudi zakurili taborni ogenj. Pekli smo penice, ob tabornem ognju zapeli in nekateri tudi zaplesali. Zvečer smo si pripravili ležišča in utrujeni zaspali. Naslednje jutro smo se prebudili v deževen dan, vendar je v času, ko smo pospravljali ležišča in pozajtrkovali dež nekoliko ponehal. Vzeli smo dežnike, se primerno oblekli in se podali še po tretji poti v sicer malo megleno, vendar še vedno lepo in mirno naravo. Dopoldan je hitro minil in morali smo se vrniti nazaj v šolo. Na taboru smo se imeli fino, lepo in prijetno. Razdelili smo si tudi naloge, skrbeli za čistočo in pomagali pri pomivanju posode. Želeli bi si še več takšnih dni.