V okviru priprav na zgodovinsko tekmovanje in v okviru zgodovinskega krožka smo se z učenci udeležili ekskurzije, ki nas je vodila po poteh ene najpomembnejših plemiških rodbin na slovenskih tleh – plemiške rodbine Žovneških, ki so postali grofje oziroma knezi Celjski.

Na pot smo se odpravili v sredo, 25. 10. 2023, naš prvi postanek pa je bil v Braslovčah, občini, kjer stoji eden najstarejših gradov na Slovenskem – grad ŽOVNEK. Tam so člani turističnega društva za nas pripravili pravo “ŽOVNEŠKO AVANTURO”.

Po spoznavanju gradu Žovnek smo se podali še do Celja, kjer smo si v Pokrajinskem muzeju Celje ogledali dve razstavi in sicer Žovneški postanejo grofje Celjski ter Grofje Celjski.

V želji, da čim bolj izkoristimo dan, smo krajši postanek naredili še v Teharjah, dan pa zaključili utrujeni a z lepimi spomini in znanji, ki nam zagotovo pridejo prav. 

Prispevek učenca: Ekskurzija zgodovinskega krožka

V sredo 25. oktobra smo se učenci zgodovinskega krožka, (7., 8. in 9. razred) odpravili na nestrpno pričakovan in zanimiv izlet v Celje. Ogledali in ˝doživeli˝ smo prečudovito in ˝luštno˝ okolico, drevorede na poti do gradu, dobro ohranjen grad Žovnek, muzej celjske rodbine/dinastije in še spominski park Teharje. 

Že sama pot do naše prve postaje – gradu Žovnek, se nam je pošteno prilegla. Na avtobusu smo se pogovarjali, zabavali, gledali skozi okno, opazovali okolico, nabirali moči, počivali in igrali razne besedne igre. Ni minilo dolgo dokler nismo bili v okolici Celja in seveda naše prve destinacije. Avtobus je ustavil na vznožju hriba in začeli smo s hojo do gradu. Na vrhu smo si malo odpočili, okrepčali, razgledali naokoli in počakali na živahno vodičko. Vodička se nam je predstavila in povedala malo o sebi in o gradu. Takoj za tem smo šli čez dvižni most (v srednjem veku so ga uporabljali za obrambo) in tako na zgornji in prenovljen del gradu. Po pogledu skozi steklo na grajsko ječo in po strmih stopnicah smo prišli do vrha. Tam je postavljena obnovljena okrogla, ogromna, lesena strateška miza za katero smo , kot že nekoč srednjeveški videzi sedeli, sodelovali in pozorno poslušali o zgodovini žovneške dinastije. Na primer: bili so svobodno ljudstvo, vendar brez grofovskega ali knežjega naziva niso imeli velikega vpliva po drugih deželah oziroma krajinah. Kasneje so sklenili dogovor s Habsburžani (imeli so zelo veliko oblast). Z dedovanjem pa so pridobivali vedno nove posesti in tako se je njihov vpliv le še večal. S skrbno načrtovanimi porokami pa so njihovi potomci postali dediči in celo vladarji Evrope. Še nekdanja angleška kraljica Elizabeta druga, naj bi bila trideseti rod naše Barbare Celjske.

Po ogledu stolpa smo odšli v ječo, nato pa naredili še nekaj fotografij iz razgledne ploščadi. Po ogledu smo šli nazaj do avtobusa, tam pojedli “kosilo” in pot nadaljevali. 

Z avtobusom smo se pripeljali do parka spomina Teharje. To je pravzaprav kraj kjer so mučili veliko ljudi, zaradi dogodkov, ki so se zgodili v času 2. svetovne vojne. Sprehodili smo se okoli tega lepo urejenega parka, ki pa še ni dokončan in poslušali besede naše učiteljice, ki nam je pripovedovala o zgodovini tega kraja. Meni se je zdela grobnica zelo lepa, saj jo na vrhu krasi tudi lepa in visoka skulptura.  Po poti nazaj smo se ustavili še pri vhodu v park in tam pozvonili v spomin žrtvam. 

Učenci smo v Celju prišli še do naše zadnje destinacije – v pokrajinski muzej Celje, kjer smo si ogledali kar dve razstavi o celjskih grofih. Tam nam je zelo podrobno zgodovino opisal prijazen gospod in avtor razstave od Žovneških do Celjskih, ki nam je tudi z veseljem odgovarjal na naša vprašanja. Z zanimanjem smo poslušatli, saj smo vedeli, da je to znanje še lahko pomembno, sploh za nas tekmovalce na zgodoinskem tekmovanju. Ogledali smo si tudi še repliki dokumentov za naziv CELJSKIH GROFOV in druge arheološke najdbe. Spoznali smo tudi znane osebnosti Žovneške oz. Celjske rodbine, na primer: Konrada I., Hermana II., Barbaro Celjsko, Ulrika II. itd. Nato smo z gospodom odšli še do drugega dela muzeja, kjer nas je kustosinja popeljala po še eni razstavi, kjer smo lahko utrdili in preverili znanje, ki smo ga na terenu osvajali že ves dan. Sprehodili smo se skozi razstavo, na  koncu pa smo si ogledali še razstavljene lobanje Celjskih knezov, ki jih hranijo v muzeju. 

Po napornem dnevu smo se učenci, učenke in učitelji končno spočili in sprostili na poti domov, kjer smo se polni znanja odpravili na svoje domove. 

Od izjemne, zabavne in zelo poučne ekskurzije smo VSI dobili nove izkušnje, nova znanja in seveda nove nepozabne spomine. 

                       Ažbe Vrhovnik  

                                                   

 

Skupno 149 obiskov, današnjih obiskov 1