Tretji petek v novembru, natančneje 19. 11. 2021, smo obeležili Tradicionalni slovenski zajtrk in Dan slovenske hrane. Letošnji Tradicionalni slovenski zajtrk je bil že 11. po vrsti in je potekal v okviru Dneva slovenske hrane. Pobudo za Tradicionalni slovenski zajtrk je dala leta 2011 Čebelarska zveza Slovenije, ko se je projekt tudi prvič izvedel na vseslovenski ravni.

V projekt Tradicionalni slovenski zajtrk (TSZ) so vsako leto vključeni slovenski vrtci, osnovne šole, zavodi za vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami ter druge institucije oz. javni zavodi. Slogan letošnjega TSZ je bil »Zajtrk s sadjem – super dan! in se je navezoval na mednarodno leto sadja in zelenjave.

Tradicionalni slovenski zajtrk sestavljajo kruh, maslo, med, mleko in jabolko ali drugo slovensko sadje. Seveda si zajtrk lahko iz podobnih sestavin pripravimo tudi malo drugače in uporabimo, npr. ajdov kruh, med, kislo mleko ali navadni jogurt, jabolko in nesladkan čaj.

S pesmijo Lojzeta Slaka Čebelar smo sodelovali tudi pri projektu Medeni zajtrk Čebelarske zveze Slovenije.

Namen Dneva slovenske hrane (DSH) je dati poudarek na v Sloveniji lokalno pridelani hrani in nameniti dodatno pozornost pridelovalcem in predelovalcem te hrane (našim kmetom, kmetijskim in živilskim podjetjem ter zadrugam). Tako smo skozi predstavitev projekta spoznali pomen kmetijstva, živilske industrije, čebelarstva in varovanja okolja.

Pod vodstvom Sadjarskega društva Dravograd smo na šolskem vrtu posadili sadno drevje (jabolki in hruško), ki bo obrodilo še v času pouka. Spomladi nameravamo še pomladiti gredo z jagodičevjem (ribez, maline in robide).

Skozi razstavo na temo »Ajda, zdravilna in vsestranska rastlina« smo spoznali društvo za biološko-dinamično gospodarjenje Ajda Koroška. Učenci so si na razstavi v okviru “mehurčkov« ogledali ajdovo seme, moko, oluščke, med, testenine in različne pekovske izdelke (kruh in kolač). Lahko so si prebrali tudi članke o omenjenem društvu in njihovem sonaravnem gospodarjenju z zemljo.

Predvsem je bil eden od glavnih ciljev ozavestiti pomen zajtrka za zdravo in uravnoteženo polnovredno prehrano. Ljudje, ki redno zajtrkujejo, imajo boljše prehranske navade, saj v svojo prehrano vnesejo več prehranskih vlaknin, manj nasičenih maščob in lažje vzdržujejo primerno telesno težo. Vsakodnevni zajtrk poskrbi tudi za jutranjo energijo, ki jo otroci še posebej potrebujejo za lažje sledenje učnemu procesu.

Pozitiven vpliv izvajanja projekta Tradicionalni slovenski zajtrk se že pozna, saj je v zadnjih letih vedno več ljudi spet začelo zajtrkovati.

Upamo, da boste s pomočjo predstavljenih aktivnosti lažje razumeli slovenski pregovor: Po jutru se dan pozna, po zajtrku pa jutro.

Besedilo pripravili: učitelj Blaž Mlinšek in učenca 7. razreda, Jana Hranjec in Jure Širnik.

Skupno 65 obiskov, današnjih obiskov 1