V sredo, 30. septembra, in v četrtek, 1. oktobra, smo imeli sedmošolci v okviru dnevov dejavnosti dvodnevni naravoslovni tabor. Spremljali sta nas učiteljici Irena Šoln in Lilijana Ladra.

V sredo smo se že ob pol osmih zjutraj odpeljali proti Poljčanam, kjer nas je pričakala vodja dejavnosti za tisti dan, ddr. Ana Volk Korže. Odpeljala nas je na Učni poligon za samooskrbo Dole, kjer smo se po ogledu poligona vneto lotili dela.

Najprej smo se naučili, kako pregledati prst in ugotoviti, ali je v njej zadosti hranljivih snovi za rast rastlin ali ne. Ugotovili smo, da je tudi gnojenje lahko zaman, če ne vemo, v kakšno prst sadimo in sejemo.

V številnih visokih gredah smo proučevali zdravilne rastline in kakšno od njih tudi poskusili. Mnoge od njih smo videli prvič in bili presenečeni, da jih lahko uživamo. Kdo bi si mislil, da je portulak tako zdrav!

Da bi dobili občutek, kje se prične življenje vsake rastline, smo šli v rastlinjak luščit semena bele redkvice. Zelo zamudno opravilo, a mogoče bomo ravno zaradi tega zdaj bolj cenili vsako rastlino, ki uspešno pokuka iz zemlje.

Preden smo nadaljevali z delom v delavnicah, smo bili deležni zdravega, doma pripravljenega obroka, ki ga je pripeljala gospa z bližnje kmetije. Vsi, brez izjeme, smo šli po rêpete. 🙂

Po kosilu smo si ogledali še jurto – mongolsko hišo, nato pa smo pljunili v roke in pričeli ustvarjati inovativne samooskrbne ureditve. Prva skupina je uredila dom za žuželke, druga zbiralnik deževnice, tretja gredo s senom, četrta pa okroglo gredo. Za vsakega v skupini se je našlo delo, ki je trajalo skoraj dve uri brez premora.

Ko smo si ogledali naše umetnine, smo bili z delom več kot zadovoljni. Tako je bil naš dan na poligonu končan in odpravili smo se proti Slovenskim Konjicam na Ranč Dravinja.

Tam sta nas pričakala gospodar Boris in njegova hči Nataša, ki vodita ranč. Po prijaznem sprejemu smo se nastanili v sobah, ki so jih uredili nad prostori starega hleva, nato pa smo si ogledali ranč in živali na njem.

Da smo si prislužili večerjo, smo morali konjem v hlevu skidati gnoj in natrositi sveže seno. Pa s tem nismo imeli težav. Sledil je nočni počitek, a očitno nas delo tistega dne ni dovolj utrudilo, saj nismo in nismo mogli zaspati. Zagotovo je bilo krivo razmišljanje, kaj nas čaka naslednji dan. Kot je na kmetih navada, smo zgodaj vstali, se okrepčali z zajtrkom in šli na delo. Spet je sledilo čiščenje hlevov, urejanje gnojne jame, nato pa rahljanje mivke na jahališču (maneži) ter krtačenje konj. Ko smo končali z delom, smo lahko za nagrado jahali konja, ki sta tudi sicer na razpolago ljubiteljem jahanja, ki prihajajo na ranč.

Po dobrem kosilu smo opravili še nekaj drobnih opravil na ranču, nato pa je bilo potrebno pospraviti sobe in spakirati za odhod domov. Bilo nam je kar malo žal, da moramo iti.

Vrnili smo se utrujeni, a polni novih doživetij in številnih, za življenje uporabnih znanj.

Za sedmošolce zapisala Lilijana Ladra

Skupno 55 obiskov, današnjih obiskov 1